|
Kadir Nurman 1933-2013
V Berlinu je v starosti 80 let umrl Kadir Nurman, turški priseljenec, ki ga smatrajo za izumitelja priljubljenega döner kebaba.
Nurman je leta 1972 v Zahodnem Berlinu postavil svoj kiosk, kjer je prodajal popečeno meso in solato v lepinji.
Ideja se mu je porodila ob opazovanju hitrega tempa mestnega življenja, pri čemer je pomislil, da bi si zaposleni in vedno hiteči Berlinčani morda zaželeli obrok, ki bi ga lahko pojedli med potjo.
Kandidatov za potencialnega izumitelja dönerja - v dobesednem prevodu "vrteče se meso" - je sicer še več, a Nurmanov doprinos - skratka, da meso vložiš v nekakšen sendvič - je leta 2011 tudi uradno priznala Zveza turških izdelovalcev dönerjev.
Kombinacija sočnega mesa, sproti narezanega z vrtečega se nabodala, ter različnih vrst zelenjav (najpogosteje solato, zelje, paradižnik in čebulo) in omak, je kmalu postala najljubša hitra hrana v Nemčiji, pa tudi drugod po svetu - zlasti med nočnimi pticami, ki se zlakotnijo po kakem dolgem večeru.
Brez zamer
Po podatkih Zveze izdelovalcev turških dönerjev v Evropi je danes samo v Nemčiji kar 16.000 kioskov in lokalov z dönerji - več kot tisoč jih premore Berlin. Nemška mesna podjetja in podjetja z opremo za žar oskrbujejo kar 80 odstotkov evropskega trga.
V Anatoliji rojen Nurman, ki je v Nemčijo emigriral leta 1960, svojega izuma ni patentiral, zato tudi ni kaj dosti obogatel s posledičnim uspehom döner posla.
Je pa leta 2011 v intervjuju za Frankfurter Rundschau dejal, da mu ne ugajajo moderni kebabi, ker je v njih "preveč sestavin". Kljub temu, da mu dönerji niso prinesli milijonov, pa je dejal, da je vesel, da se lahko z döner poslom preživlja toliko Turkov in da jih jé na milijone ljudi.
Je pa neka raziskava razkrila, da vsebuje vsesplošno priljubljeni kebab vrtoglave količine soli, maščobe in kalorij. En konkreten in masten primerek lahko tako nanese tudi na 2.000 kalorij, kar je približno toliko kalorij, kot naj bi jih ženska zaužila v celem dnevu. ...
|
