IZBERI LETNICO ...

2030 2029 2028 2027 2026 2025 2024 2023 2022 2021 2020 2019 2018 2017 2016 2015 2014 2013 2012 2011 2010 2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 2000 1999 1998 1997 1996 1995 1994 1993 1992 1992 1991 1990 1989 1988 1987 1986 1985 1984 1983 1982 1981 1980 1979 1978 1977 1976 1975 1974 1973 1972 1971 1970 1969 1968 1967 1966 1965 1964 1963 1962 1961 1960 1959 1958 1957 1956 1955 1954 1953 1952 1951 1950 1949 1948 1947 1946 1945 1944

DOGODKI NA DANAŠNJI DAN (683)


1998 se na Odprtem teniškem prvenstvu ZDA v New Yorku v mladinski konkurenci ni zgodil ...

1764 je umrl Francoz Jean Philippe Rameau, avtor številnih oper, kantat in klavirskih ...

1683 je poljski kralj Jan III. Sobieski popolnoma porazil turško vojsko pri Dunaju, potem ...



NOVICE (14834)   DRUGI MEDIJI (4730)   DOGODKI (11556)   SLAVNI/ZNANI UMRLI (683)

Hans-Dietrich Genscher 1927 - 2016 ...

Hans-Dietrich Genscher 1927-2016

V 89. letu starosti je zaradi odpovedi srca umrl nekdanji nemški zunanji minister in podkancler Hans-Dietrich Genscher.

Liberalec Genscher, ki je bil znan po svojem rumenem brezrokavniku, je kar 23 let deloval kot nemški minister, od tega 18 let kot zunanji minister. S tem si je prislužil naslov najdlje delujočega zunanjega ministra v zahodnem svetu. Kot vodja nemške diplomacije je deloval med letoma 1974 in 1992, pod tremi različnimi kanclerji, v prizadevanjih za umiritev napetosti med vzhodom in zahodom pa naj bi po nekaterih ocenah prepotoval okoli dva milijona kilometrov.

Rodil se je leta 1927 v mestu Halle, v nekdanji Vzhodni Nemčiji. V mladosti med drugo svetovno vojno je moral služiti v vojski nacistične Nemčije, tik pred koncem vojne pa je najprej pristal v ameriškem, nato pa britanskem ujetništvu. Kot vojni ujetnik je študiral pravo, leta 1952 pa je pobegnil v tedanjo Zahodno Nemčijo in tam začel delovati kot odvetnik.

V bundestag je bil kot kandidat liberalcev (FDP) prvič izvoljen leta 1965 in ostal član vse do upokojitve leta 1998. Prvič je bil imenovan za ministra leta 1969 v vladi kanclerja Willyja Brandta; prevzel je vodenje notranjega ministrstva. Njegov mandat je tedaj zaznamoval teroristični napad na izraelske atlete na olimpijskih igrah v Münchnu leta 1972. Sam je to označil kot najtežji trenutek v njegovi politični karieri.

Za vrhunec njegove kariere pa nedvomno velja 30. september 1989, ko je več tisoč Vzhodnim Nemcem, ki so taborili pred nemškim veleposlaništvom v Pragi, dejal, da lahko svobodno odidejo na Zahod.

Pomembno vlogo je potem odigral tudi pri osamosvajanju Slovenije in Hrvaške in pri nemškem priznanju njune neodvisnosti pred ostalimi članicami tedanje evropske in mednarodne skupnosti. Za to je leta 1992 prejel tudi zlati častni znak svobode Republike Slovenije. ...





 


povezave | slike | video | novice | Online radio | Objavi povezavo

Avtor 1998 - 2026 ©, Vse pravice rezervirane | Total obiskov od nastanka 1.1.2007 ...