1776 so na drugem kontinentalnem kongresu ZDA izdale deklaracijo o neodvisnosti, s katero so razglasile avtonomijo od britanske vlade.
Leta 1774 je bil v Pensilvaniji sklican kontinentalni kongres, kamor je svoje predstavnike poslalo 13 držav ustanoviteljic bodočih Združenih držav Amerike. Drugi kontinentalni kongres leta 1776 je 4. julija izdal deklaracijo o neodvisnosti. Peticija o avtonomiji je sprožila ukrepanje britanskih čet, ki so se spopadle s kontinentalno milico pod vodstvom Georgea Washingtona.
Čeprav je bila ameriška neprofesionalna vojska slabša, je zaradi motiviranosti in okretnosti ter poznavanja terena zmagovala v številnih bitkah, nazadnje pa so revolucionarjem na pomoč priskočili še Francozi, ki so videli priložnost za izgon Britancev iz Amerike. Pariška pogodba 1783 je priznala neodvisnost Združenih držav.
Osamosvojitev je imela izrazito pozitiven vpliv na zemljiške posestnike in plantažnike, medtem ko nebeli nelastniki, ženske in temnopolti prebivalci niso čutili pridobitev. Nova suverenost ni pomenila nič dobrega niti za Indijance, saj priseljenci niso imeli več ovir pri svobodnem širjenju v notranjost celine. Nova država je pomenila tudi začetek vprašanja suženjstva, revolucija je namreč potekala na idealih enakih možnosti za vse. ...
1776 so na drugem kontinentalnem kongresu ZDA izdale deklaracijo o neodvisnosti, s katero so razglasile avtonomijo od britanske vlade.
Leta 1774 je bil v Pensilvaniji sklican kontinentalni kongres, kamor je svoje predstavnike poslalo 13 držav ustanoviteljic bodočih Združenih držav Amerike. Drugi kontinentalni kongres leta 1776 je 4. julija izdal deklaracijo o neodvisnosti. Peticija o avtonomiji je sprožila ukrepanje britanskih čet, ki so se spopadle s kontinentalno milico pod vodstvom Georgea Washingtona.
Čeprav je bila ameriška neprofesionalna vojska slabša, je zaradi motiviranosti in okretnosti ter poznavanja terena zmagovala v številnih bitkah, nazadnje pa so revolucionarjem na pomoč priskočili še Francozi, ki so videli priložnost za izgon Britancev iz Amerike. Pariška pogodba 1783 je priznala neodvisnost Združenih držav.
Osamosvojitev je imela izrazito pozitiven vpliv na zemljiške posestnike in plantažnike, medtem ko nebeli nelastniki, ženske in temnopolti prebivalci niso čutili pridobitev. Nova suverenost ni pomenila nič dobrega niti za Indijance, saj priseljenci niso imeli več ovir pri svobodnem širjenju v notranjost celine. Nova država je pomenila tudi začetek vprašanja suženjstva, revolucija je namreč potekala na idealih enakih možnosti za vse. ...
