V očitnem prikazu birokratske sinergije sta se Evropska unija in Združeni narodi sestala, da bi razpravljala o izvajanju novih predpisov o družbenih medijih, domnevno v prizadevanju za varnejše in preglednejše digitalno okolje.
Skrb vzbujajoče pa je odkrito navdušenje podsekretarke ZN za globalne komunikacije Melisse Fleming, ki napoveduje, da bo zakon EU o digitalnih storitvah vzpostavil »novo de facto globalno regulativno merilo«. Skepticizem izhaja iz suma skritih namenov zatiranja svobode govora pod krinko boja proti »dezinformacijam«.
Platforme nenehno obtožujejo širjenja »dezinformacij« in »sovražnega govora«, obrekovalci pa jih prikazujejo kot nasprotnike znanosti, demokracije in človekovih pravic. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres maha s čopičem sodnega dne in trdi, da obsežne dezinformacije predstavljajo "eksistencialno tveganje za človeštvo".
Pri tem je ključna vsebina dialoga in odziv, ki naj bi ga sprožil. ZN mrzlično pripravljajo osnutek kodeksa ravnanja, ki temelji na povzetku politike, ki poudarja nujnost boja proti dezinformacijam na mednarodni ravni. Določa nekaj, kar se zdi ambiciozen in celovit okvir, ki vključuje vlade, tehnološka podjetja, oglašce in druge zainteresirane strani. Vse lepo in prav, nerešeno pa ostaja vprašanje, kdo naj definira, kaj so "dezinformacije" in kateri kriteriji določajo mejo med svobodo govora in dezinformacijami.
Kodeks ravnanja, prežet z avro akademske strogosti in globalnega raziskovanja, predvideva spremembo strukture digitalnih platform. Vendar pa so vidiki, ki jih poudarja – odmik od poslovnih modelov, ki temeljijo na sodelovanju, in navidezno dajanje prednosti človekovim pravicam, zasebnosti in varnosti – nejasni v smislu uveljavljanja in morebitnega prekoračitve. Poleg tega je priznanje ZN, da ima brez sankcij moralno avtoriteto, mogoče razumeti kot tiho odobravanje prisile z mehko močjo.
Medtem ko besede Melisse Fleming izražajo očitno zavezanost zaščiti človekovih pravic in dostopu do informacij, so frazeologije, ki jih uporablja – »temelji na človekovih pravicah«, »več deležnikov« in »večdimenzionalno« – zastarele besede, ki le malo ublažijo zaskrbljenost. o cenzuri in institucionalnem pretiravanju.
Zaskrbljenost ni v zvezi z navedenimi cilji spodbujanja varnega in odprtega digitalnega okolja, temveč v zvezi s spektrom globalnih subjektov, kot sta EU in ZN, ki uporabljajo plašč "dezinformacij", da bi spodkopali temeljno načelo svobode govora.
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Komentarji 0
Galerija:
(0%)
