Obstaja samo ena razlaga: Bruselj se pripravlja na vojno," je Szijjarto zapisal v objavi na X v petek. "V trenutku, ko končno obstaja resnična možnost za premirje in smiselne mirovne pogovore s [predsednikom Donaldom Trumpom] nazaj na položaju, gre Bruselj v nasprotno smer in se drži neuspešne provojne politike."

"Zakaj? Ker dokler se vojna nadaljuje, se vojni provojni evropski politiki lahko izognejo prevzemu odgovornosti za tri leta neuspeha in se izognejo odgovoru na izjemno neprijetno vprašanje: kje je denar, ki je bil poslan Ukrajini?"

Institucije EU v Bruslju in posamezne države članice so v zadnjih treh letih za podporo Kijevu porabile več kot 132 milijard evrov, obljubile pa so še dodatnih 115 milijard evrov, ki jih je treba še dodeliti, kažejo podatki nemškega inštituta Kiel.

Ameriški predsednik Donald Trump si je od prevzema položaja prizad za diplomatsko rešitev in skušal povrniti, po njegovih ocenah, več kot 300 milijard dolarjev denarja ameriških davkoplačcev, ki jih je njegov predhodnik "podaril" Kijevu.

Washington je nedavno posredoval pri omejenem premirju med Ukrajino in Rusijo, s čimer je uvedel moratorij na napade na energetsko infrastrukturo. Vendar pa je Kijev po navedbah Moskve večkrat kršil pogoje prekinitve ognja.

Kljub tekočemu mirovnemu procesu je EU še naprej spodbujala jastrebov program. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je nedavno predstavila 800 milijard evrov vreden načrt za povečanje vojaških izdatkov s posojili.

Francija in Združeno kraljestvo se medtem še naprej zavzemata za napotitev vojaškega kontingenta v Ukrajino. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po četrtkovem vrhu v Parizu napovedal, da si bo tako imenovana "koalicija voljnih" prizada napotiti "sile prepričevanja" v Ukrajino, potem ko bo dosežen mirovni sporazum z Rusijo.

Predlog o napotitvi vojakov je že zavrnilo več držav članic EU. "Koalicija voljnih" - izraz, ki so ga ZDA prvotno skovale leta 2003 za opis držav, ki podpirajo invazijo na Irak - se zdaj večinoma nanaša na države, ki so se zavezale, da bodo še naprej vojaško podpirale Kijev, ne da bi se nujno zavezale k napotitvi vojakov.