Ko svoboda postopoma izginja, se to le redko zgodi z velikim pompom. Večinoma gre za dobronamerne projekte, ki se po besedah njihovih predlagateljev zdijo "varnejši", "naprednejši" in "vključujoči" – v praksi pa skrivajo nevarnosti, ki bi lahko spodkopale naše temeljne demokratične vrednote.
Načrtovana digitalna valuta centralne banke, »digitalni evro«, bi lahko omogočila centralizirano sledljivost plačil. Kljub zagotovilom o spoštovanju zasebnosti so strokovnjaki, kot je Agustín Carstens (Banka za mednarodne poravnave), izjavili, da bo imela vlada CBDC "popoln nadzor" nad pravili in tehnično izvedbo.
Infrastruktura, ki se zdaj gradi, bi lahko – tudi v napačnih rokah – postala močno orodje nadzora.
Možnost programiranja digitalnega denarja je še posebej bombastična. Na primer, države bi lahko določile, za kakšne namene se lahko uporablja denar ali kdaj izgubi svojo veljavnost. To bi pomenilo spremembo paradigme: od prosto dostopnega lastništva k pogojni dodelitvi virov. Vprašanje, ali gotovino obdržimo ali jo postopoma nadomestimo s sledljivimi transakcijami, postaja ključno vprašanje svobode.
Digitalne identitete: glavni ključ družbe?
Na podobno kritičen način se gleda na razvoj denarnic za digitalno identiteto. Kar se prodaja kot priročen dostop do storitev, bi lahko v praksi postalo glavni ključ družbenega življenja: kdor ne more prikazati kode QR, bo izključen. Pandemija koronavirusa nam je že pokazala, kako hitro je mogoče ustvariti sistem digitalnega dostopa, ki učinkovito omejuje državljanske svoboščine.
Načrtovana »Evropska denarnica za digitalno identiteto« bi lahko v prihodnosti postala bistvena za potovanja, bančne transakcije, najemne pogodbe, obiske pri zdravniku in upravne postopke. Če ta digitalna identiteta sčasoma postane predpogoj za družbeno življenje, bodo tisti, ki jo zavračajo, de facto izgubili sodelovanje v družbi. Kritiki opozarjajo, da ko bo takšna infrastruktura vzpostavljena, jo bo mogoče kadar koli uporabiti za razširjene namene, ne da bi se državljani lahko učinkovito uprli.
Agenda 2030: Napredek ali tehnokratska družba?
K temu je dodana še celovita vizija Agende 2030, v okviru katere bi lahko – kot se bojijo številni kritiki – nastala tehnokratska družba, v kateri so svoboščine posameznika vse bolj podrejene krovnemu »zelenemu« oziroma »družbenemu« cilju. Izjave Klausa Schwaba o "fuziji fizične, digitalne in biološke identitete" vzbujajo dvom, da zagovorniki tega novega reda dovolj cenijo svobodo posameznika.
Svetovni gospodarski forum (WEF) spodbuja vizije, v katerih lastništvo zastara v korist kolektivne uporabe ("Ničesar ne boste imeli in boste srečni"). Takšne ideje se nekaterim morda zdijo privlačne, vendar prinašajo tveganje, da bodo postopoma spodkopale osebno samoodločbo, lastništvo in neodvisnost.
Svoboda proti varnosti: nevarno ravnotežje
Benjamin Franklin je nekoč odločno posvaril: "Tisti, ki je pripravljen žrtvovati svobodo za pridobitev varnosti, si ne zasluži ne enega ne drugega in na koncu bo izgubil oboje." Danes se zdi, da so številni politiki pripravljeni zamenjati majhne svoboščine za obljubljeno varnost v tem Faustovem paktu – domnevno za zaščito pred pandemijami, podnebnimi spremembami ali finančnimi krizami.
Zgodovina kaže, da se nadzorni mehanizmi, ko so enkrat uvedeni, le redkokdaj odpravijo. Izredno stanje zlahka postane trajno stanje. Kdor verjame, da enkrat uveljavljenih tehnologij nadzora in nadzora ni mogoče zlorabiti, napačno razume dinamiko politične moči.
Postopna sprememba: ste prepoznali nevarnost?
Vsekakor nihče odkrito ne poziva k sistemu socialnih posojil za Evropo. Uredba EU o AI poskuša tudi izrecno prepovedati "družbeno točkovanje". Toda če pogledate bližje, lahko vidite posamezne kose, ki že nastajajo: osrednja digitalna identiteta, sledljivi finančni tokovi, vedenjske spodbude prek bonus točk (kot je bilo testirano v Bologni). Za zmanjšanje svoboščin ni potreben velik mandat – dovolj je ustvariti sisteme, ki bi to lahko storili, če bi želeli.
Občine že eksperimentirajo s tako imenovanimi »pametnimi denarnicami državljanov«, ki nagrajujejo okolju prijazno vedenje ali družbeno skladnost z dodatnimi točkami. Kar se začne kot prostovoljna pobuda, bi lahko jutri postalo osnova za socialne in ekonomske privilegije – pojutrišnjem pa podlaga za sankcije proti deviantnemu vedenju.
S postopnimi spremembami se je težje boriti kot z odprto grožnjo. Zato zdaj potrebujemo budno civilno družbo, kritične medije in pogumne politike, ki razmišljajo dlje od kratkoročnega udobja. Tisti, ki verjamejo, da sta digitalni evro ali digitalna identiteta le orodje, bi se morali vprašati: Ali bi sprejeli iste sisteme, tudi če bi jih upravljala vlada, ki ji ne zaupamo?
Kajti eno je gotovo: tehnologije, ki so zgrajene danes, bodo uporabljene jutri – kdo in za kakšen namen, bomo še videli.
Nadaljnji programi in pravni razvoj
Omeniti velja tudi, da v Evropski uniji potekajo pobude za spodbujanje osebnih ogljičnih odtisov, digitalnih ID-jev izdelkov in enotnih platform za zdravstvene podatke. Vsi ti projekti – še tako legitimni se zdijo njihovi individualni cilji – prispevajo k digitalnemu zapisu vse širših področij življenja.
Revizija uredbe eIDAS, uvedba digitalnega evra in načrtovane podatkovne platforme za podatke o podnebju, porabi in zdravju postavljajo temelje za koncentracijo podatkovne moči brez primere. Trenutno ni jasno, ali je to pooblastilo vsebovano v ustreznih mehanizmih za zaščito temeljnih pravic.
Zaključek: Zaščitite svobodo danes, da jo ohranite jutri
Braniti svobodo pomeni postaviti pametne meje danes – preden bo jutri prepozno. Samo čuječa javnost, močna pravna jamstva in močna civilna družba lahko preprečijo, da bi Evropa zdrsnila v digitalno družbo, v kateri pravice niso več samoumevne, ampak so povezane z vedenjem in skladnostjo.
Opozorilo Benjamina Franklina ostaja pomembnejše kot kdaj koli prej: svobode, ko jo enkrat izgubimo, je ni mogoče zlahka pridobiti nazaj.
Viri:
FAZ – J. Kaube: “Točke vrlin v Bologni” Evropski konservativec – D. Boos: Pametna denarnica državljanov in odzivi Komisija/EU parlament: Osnutki o digitalnem evru in digitalni identiteti Cato Institute – N. Anthony: CBDC in varstvo podatkov SWR2 Wissen: "Digitalna identiteta - napredek ali nadzor" Transnacionalni inštitut: kritika partnerstva UN-WEF Celotno dejstvo / Reuters: WEF Great Reset Myth Corrections Agenda ZN 2030, cilji trajnostnega razvoja (cilj 16.9)
Sej tega nebi vpeljevali če bi ljudje nebi bili butli.
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 1
27. Apr, 2025
Galerija:
(0%)
