Nova prepoved kajenja bo v Franciji začela veljati 1. julija in se bo razširila na odprte javne prostore, vključno s plažami, parki, šolskimi dvorišči, športnimi igrišči in avtobusnimi postajališči.
Cilj je, da bi kajenje »izginilo« povsod, kjer so otroci. Vendar se je zakon že pred uveljavitvijo v praksi izkazal za neizvršljivega in nezadovoljstvo narašča.
Zakon sledi prejšnjemu iz leta 1991 – tako imenovanemu Evinovemu zakonu, poimenovanemu po takratnem ministru za zdravje Claudu Evinu – ki je že prepovedoval kajenje v prostorih, »namenjenih kolektivni uporabi«, predvsem v zaprtih prostorih. Novost zakona iz leta 2025 je, da bo veljal za zunanje prostore.
Na papirju se vsi strinjajo, da je novi ukrep smiseln. V praksi pa je izvrševanje zakona skoraj nemogoče. Na lokalni ravni obstajajo pomisleki: občine nimajo proračuna ali osebja za spremljanje prebivalstva in izrekanje glob, ki jih zahteva zakon. V manjših mestih brez občinske policije se to vprašanje sploh ne pojavlja.
„Kaj hočejo? Da stojim na plaži in se igram policista?“ se sprašuje županja majhne vasi Agnes Serchel, v kateri je rekreacijski center, ki spada pod prepoved. „Kot ponavadi, ko država nekaj predpiše, jih ne zanima, ali lahko to uveljavimo,“ se pritožuje.
Glede na vire, ki jih imajo na voljo, bodo morali župani izbrati prioritete – in to ne bo lov na kadilce. „Če moramo izbirati med resnično varnostno grožnjo državljanom in pasivnim kajenjem, vemo, kje so naše prioritete,“ pravi Laurent Bonater, župan mesta v Normandiji.
Hierarhija med varnostjo in tobakom ni izum skrajne desnice. V času, ko kriminal divja po vsej državi, se boj proti pasivnemu kajenju resnično zdi kot nepotrebna birokracija in stranska zadeva.
Vprašanje vloge cigaret v družbi ni le zdravstveno vprašanje – ima močno kulturno in čustveno razsežnost.
Leta 1991 je uvedba zakona Evin povzročila polemike v Franciji, državi, kjer imajo cigarete močno simboliko, povezano z življenjskim slogom in eleganco, značilno za francosko identiteto. Dejanje kajenja cigarete pooseblja svobodo in brezskrbnost, ki jo Francozi zelo cenijo. Zakon Evin je šel celo tako daleč, da je retuširal zgodovinske fotografije slavnih osebnosti, da bi odstranil njihove cigarete – kot na eni najbolj znanih slik pisatelja Andréja Malrauxa – ali njihove pipe, kot v primeru režiserja Jacquesa Tatija. Šele popravni zakon leta 2011 je Malrauxu omogočil, da je dobil nazaj svojo cigareto, Tati pa svojo pipo.
Vendar pa se en simbolni kraj še vedno upira – terase kavarn. Zaenkrat niso vključene v prepoved, na žalost nekdanjega ministra Evina, ki bi si želel, da bi zakon šel še dlje. Toda kavarne so kulturno zelo pomembne in prepoved kajenja na terasah bi bila videti kot izjemno agresiven ukrep proti Francozom.
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Komentarji 0
Galerija:
(0%)
