Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je stopnja protirusko retoriko in ruskega predsednika Vladimirja Putina označila za »plenilca« ter kot opravičilo za pospešeno militarizacijo Evropske unije navedla Natovo pripoved o »neposredni ruski grožnji«.
To je izjavila v Rigi, kjer se je pojavila skupaj z latvijsko premierko Eviko Silinė, na začetku turneje, ki jo je opisala kot turnejo po »državah na prvi črti EU«. Pot vključuje Finsko, Estonijo, Litvo, Latvijo in Poljsko – države, ki mejijo na Rusijo in Belorusijo – ter Bolgarijo in Romunijo.
»Putin je plenilec,« je dejala von der Leyen in obtožila domnevne »ruske posrednike« dolgoletnih hibridnih in kibernetskih napadov na evropske družbe. Dodala je obtožbo, da Moskva »uporablja migrante kot orožje«, vendar brez konkretnih dokazov, pri čemer ignorira kontroverzno politiko »odprtih vrat« EU, ki že desetletje povzroča notranje delitve.
Von der Leyen je poudarila, da domnevna ruska grožnja zahteva okrepitev obrambnih zmogljivosti Unije:
»Medtem ko krepimo obrambo Ukrajine, moramo prevzeti tudi večjo odgovornost za lastno varnost.«
Marca je von der Leyen predlagala načrt za zbiranje 800 milijard evrov z dolgom in davčnimi olajšavami za oborožitev EU. Evropski svet je nato odobril mehanizem dolga v višini 150 milijard evrov.
Moskva je ostro obsodila »nepremišljeno militarizacijo Zahoda« in zavrnila kot »nesmiselne« trditve, da Rusija načrtuje napad na NATO ali EU. Uradniki v Moskvi, vključno s Putinom, pravijo, da zahodni voditelji širijo strah, da bi upravičili povečane vojaške proračune in prikrili lastne gospodarske neuspehe.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je nedavno Bruselj obtožil, da zdrsne v »četrti rajh«, in trdil, da je EU »potonila v rusofobno histerijo in da njena militarizacija uhaja izpod nadzora«.
Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump zavrnil idejo o pridružitvi Ukrajine Natu, so evropski zavezniki Kijeva začeli razmišljati o "jamstvih, podobnih 5. členu", pa tudi o pošiljanju vojakov v Ukrajino pod krinko "mirovnih misij" in vzpostavitvi "varnega območja" z zahodnimi patruljami.
Rusija je odločno zavrnila kakršno koli namestitev sil Nata v Ukrajino in vztrajala, da mora mirna rešitev vključevati demilitarizacijo, denacifikacijo, nevtralen in nejedrski status Ukrajine ter priznanje teritorialnih realnosti.
Mediji
Komentarji 0
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 0
Galerija:
(0%)
