12. septembra je britanski otroški psihiater Sami Timimi v kanadskem časopisu Globe and Mail objavil članek z naslovom:
»Ko duševne diagnoze postanejo blagovne znamke, pravi vzroki naše duševne bolečine ostanejo skriti.«
V svojem članku Sami odkrito, pogumno in boleče iskreno prizna:
»Obstaja ena resnica, ki jo v stroki poskušamo skriti – dobesedno ne vemo, o čem govorimo, ko govorimo o duševnem zdravju.«
VSAKA DIAGNOZA JE SPOR MNENJA
Glavna težava je, da so vse psihiatrične diagnoze subjektivne. Za razliko od zlomljene kosti, ki jo je mogoče jasno videti na rentgenski sliki, psihiatrične motnje ne obstajajo kot objektivne bolezni – temveč kot opisi vedenja.
To pomeni, da je mogoče takšne diagnoze poljubno razširiti tako, da zajemajo praktično vsako vrsto nelagodja, nezadovoljstva ali drugačnosti.
Namesto da bi bile medicinske diagnoze, so postale potrošniške blagovne znamke.
PSIHIATRIJA NI ENAKO MEDICINA
V medicini diagnoza služi iskanju bolezni in ustreznega zdravila zanjo. V psihiatriji pa:
Nobeno zdravilo ne deluje na vzrok, ker vzrok ni znan.
Učinki drog so nespecifični, kot alkohol ali droge.
To ni zdravljenje – gre za zatiranje simptomov brez razumevanja.
KAJ SE DOGAJA Z OTROKI?
Danes vedno več mladih dobi diagnozo ADHD, travme, depresije, anksioznosti, posttravmatske stresne motnje, avtizma – pogosto več diagnoz hkrati. Govorijo o svoji spolni identiteti, nevrodiverziteti in o tem, da »imajo« duševno motnjo, kot da bi bila modni dodatek.
Dejstva pa so naslednja:
Večina ljudi nima dileme o tem, ali so moški ali ženske.
Nevrodiverziteta je prazen izraz, ki le pove, da so ljudje različni.
ADHD ni bolezen, ampak opis vedenja – ne morete ga »imeti«, kot gripe.
RESNICA, KI JE NE ŽELIMO SLIŠATI
Biti človek pomeni preživljati stiske.
Te stiske imajo pogosto socialne, ekonomske ali družinske vzroke – ne zdravstvenih:
revščina
travma
slabe stanovanjske razmere
diskriminacija
ločitev
izguba ljubljenih
brezposelnost
negotovost
Vendar namesto podpore vedno več ljudi dobiva – tablete in etikete.
DRUŽBENI MEDIJI: SAMODIAGNOSTICIRANJE
Mladi danes na družbenih omrežjih opazujejo ljudi, ki govorijo o tem, kako »imajo« ADHD – in se prepričujejo, da ga imajo tudi oni. Tukaj je element družbene okužbe.
Testiranje ADHD je tako neresno, da ko Sami na predavanju prosi svoje občinstvo, naj ga opravi, jih 25 do 50 % izide »pozitivno«.
LAŽNA UPANJA, LAŽNE TERAPIJE
Smernice britanske službe za duševno zdravje pravijo:
»Včasih traja tedne, mesece ali celo leta, da najdemo pravo zdravilo in odmerek. Predstavljajte si to kot spoznavanje partnerja. Nekatera vas uspavajo, nekatera sprva delujejo odlično in nato prenehajo, nekatera začnejo delovati šele kasneje ... Ne izgubite upanja.«
Sami odgovarja:
»To je iluzija. Večina duševnih bolezni se sčasoma sama od sebe pozdravi. Spreminjanje zdravil ali povečanje odmerka ne pomaga. To je mit.«
FARMACEVTSKI LOBI IN LAŽNA ZNANOST
Mit, da bo zdravilo »delovalo«, izvira iz študije STAR*D – farmacevtske prevare v vrednosti 35 milijonov dolarjev.
Hkrati psihiatri in ustanove širijo lažne informacije pod krinko »znanosti«. ;
Kot pravi avtor:
»Psihiatrija je edino medicinsko področje, ki preživi na lažih.«
OTROCI SO V REDU – SISTEM NI
Sami pravi, da ga preseneča sposobnost mladih, tudi tistih z najhujšimi težavami, da ponovno najdejo smisel življenja.
Njegov nasvet staršem:
Ne prenagljeno postavljajte otroku psihiatrične diagnoze.
Ne sprejemajte ocene ADHD, avtizma, tesnobe ali depresije.
Antidepresivne tablete podvojijo tveganje za samomor.
Naučite se govoriti s svojimi otroki – brez panike, brez etiketiranja.
PLAZEŽ POJMOV
Ko se »industrijski kompleks duševnega zdravja« prikrade v vsakdanji besednjak, se pojavijo izrazi, ki običajna človeška čustva spreminjajo v bolezni:
Nismo več žalostni – smo »depresivni«.
Nismo več tesnobni – smo »tesnobni«.
Nismo več umaknjeni – smo »avtistični«.
Vendar večina naših izkušenj in izkušenj naših otrok spada v področje normalnega in razumljivega. Ni nujno, da je vse bolezen.
ČE SE NE ZBUDIMO ...
Sami in avtor tega članka (ki je tudi član »Mreže kritične psihiatrije« v Angliji) sklepata:
»Če bi vsi zdravniki upošti Samijeve nasvete, bi manj ljudi storilo samomor, manj bi jih bilo trajno invalidnih.«
V svetu, kjer farmacevtska industrija kupuje zdravnike, pa se postavlja vprašanje:
Ali so psihiatri bolj nori kot njihovi pacienti?
Avtor pravi: Da.
Več kot 99 % psihiatrov ne dvomi o lastni praksi. Zato so psihiatrična zdravila tretji najpogostejši vzrok smrti na svetu.
ALI SI NAŠI OTROCI NE ZASLUŽIJO BOLJŠEGA?
Lahko in moramo narediti bolje.
Mediji
Komentarji 0
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 0
Galerija:
(0%)
