Mnoge državljane prepriča pripomba, da SZO nima pooblastil za uveljavljanje zakona. Ta ocena je formalno pravilna, a politično nekorektna. Izkušnje iz let covida jasno kažejo, da ukrepov ni izvajala SZO sama, temveč nacionalne vlade, ki so se sklice na priporočila SZO, mednarodne sporazume in domnevno globalno soglasje. Za prizadete državljane vir legitimnosti ni bil pomemben – omejitve so bile resnične.
Trenutnega dokumenta ZN/SZO o duševnem zdravju in nenalezljivih boleznih zato ne smemo obravnavati ločeno. Razkriva njegov vpliv skupaj z obstoječimi in načrtovanimi instrumenti, kot so Mednarodni zdravstveni pravilnik, predlagana pogodba o pandemiji in nacionalni zakoni o izrednih razmerah in nadzoru okužb. V tem okviru deluje kot normativni okvir, na katerega se lahko države sklicujejo v prihodnosti.
Sprememba osredotočenosti, ki jo uvaja ta dokument, je še posebej pomembna. Duševno zdravje se ne razume več izključno kot individualna pravica, temveč je izrecno postavljeno v kontekst pripravljenosti na krize, socialne odpornosti in vladnega kriznega upravljanja. Zaradi tega duševno zdravje postaja stvar sistemske stabilnosti. Ta sprememba je ključnega političnega pomena.
Ključna referenčna točka: Vključitev v krizno in izredno upravljanje. Neposreden citat (ključni odstavek)
"Vključite preprečevanje in obvladovanje nenalezljivih bolezni ter zagotavljanje duševnega zdravja in psihosocialne podpore v okvire za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje na izredne razmere in pandemije ter humanitarno odzivanje, da bi prispi k odpornim in odzivnim zdravstvenim sistemom, ki so sposobni učinkovite pripravljenosti in odzivanja na izredne razmere." Odstavek 70.
Medtem ko je bil Covid obravnavan kot začasna izredna situacija, je novi pristop zasnovan tako, da bo trajen. Psihološki stres, kronične bolezni, socialne napetosti in vedenje, ki se dojema kot tvegano, ne izginejo; so nenehno prisotni in jih je mogoče razlagati na različne načine. To ustvarja možnost utemeljitve ukrepov na dolgi rok – tudi brez jasnega izrednega stanja, kot je pandemija.
Povezovanje duševnega zdravja s kriznim upravljanjem prinaša velik potencial za zlorabe. Države bi lahko trdile, da določena vedenja ogrožajo duševno zdravje prebivalstva, da so določene informacije destabilizirajoče ali da določene družbene skupine predstavljajo tveganje za družbeno kohezijo. Takšni načini razmišljanja omogočajo intervencije tudi brez akutne medicinske nujne situacije.
Covid je pokazal, kako hitro se lahko premaknejo politični pragovi. Kar je bilo prej nepredstavljivo – policijske ure, prepovedi poklicev, posredna prisila, omejitve svobode izražanja in pravice do zbiranja – je bilo uvedeno v zelo kratkem času. Procesi odločanja so se preusmerili iz parlamentov v izvršilno vejo oblasti, iz zakonodaje v predpise, iz demokratične razprave v strokovne skupine.
Za razliko od covida problem ni več le v nadzoru virusa, temveč v urejanju vedenja, informacij in družbenih norm. Duševno zdravje ni objektivno merljivo stanje, temveč koncept, ki je predmet interpretacije. Prav to ga dela tako problematičnega kot instrument političnega upravljanja.
Dokument ZN/SZO ne ustvarja prisilnih ukrepov kot takih. Vendar pa vzpostavlja mednarodno legitimiran interpretativni okvir, ki nacionalnim vladam omogoča, da predstavijo daljnosežne ukrepe kot potrebne za javno zdravje, preprečevanje ali krizno upravljanje. Prava nevarnost ni v samem besedilu, temveč v njegovi uporabi s strani držav, ki so že med pandemijo covida pokazale, kako zlahka sprejemajo in širijo logiko izrednih razmer.
Za državljane držav, ki so se registrirale v strukturah SZO, je ta dokument zato takojšnjega pomena. Pomeni nadaljnji korak k preusmeritvi politične moči k izvršilnemu nadzoru pod zastavo zdravja, varnosti in odpornosti. Ključno vprašanje ni, ali jo je mogoče zlorabiti, temveč ali imajo demokratične družbe še vedno zadostne pravne in institucionalne zaščitne ukrepe, da bi preprečile prav to.
Izkušnje zadnjih let kažejo, da so ti zaščitni ukrepi šibkejši, kot so mnogi upali. Prav zato si ta dokument zasluži kritično pozornost – ne zaradi panike, temveč zaradi demokratične odgovornosti.
Mediji
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 0
Galerija:
(0%)
