Tiha invazija je že v teku – in ne prihaja od ljudi. Glede na novo raziskavo je več kot 20 odstotkov vsebine, ki je priporočena uporabnikom na YouTubu, tako imenovane »AI pomije«: množično proizvedeno, algoritmično generirano gradivo brez resnične vrednosti, namenjeno izključno privabljanju klikov in ustvarjanju prihodka.
Raziskava, ki jo je izvedlo podjetje Kapwing, je zajela 15.000 najbolj priljubljenih YouTube kanalov in ugotovila, da jih vsaj 278 deluje kot avtomatizirane tovarne vsebin. Skupaj ustvarijo več kot 63 milijard ogledov in več kot 221 milijonov naročnikov, z ocenjenim letnim prihodkom približno 117 milijonov dolarjev. Gre za globalni pojav, ki enako vpliva na Združene države Amerike, Evropo, Latinsko Ameriko in dele Azije.
Vsebina, ki prevladuje v tem ekosistemu, je pogosto bizarna in brez kakršnega koli pomena: animirani liki, ki ponavljajo naključna dejanja, umetno generirani posnetki katastrof, ki jih spremlja sproščujoča glasba, ali risani prizori, prilagojeni algoritmu, ne ljudem. Eden najbolj znanih primerov je kanal z animirano opico, ki vodi fantastične bitke in ima milijarde ogledov.
Raziskovalci ta pojav opisujejo kot novo fazo digitalnega onesnaženja.
Gre za vsebino brez pripovedi, konteksta in ustvarjalnega namena – ustvarjeno zgolj zato, da bi čim dlje pritegnilo pozornost. Ti kanali delujejo kot »tovarne A/B testiranja«, kjer se ne išče pomen, temveč formula, ki najbolje pritegne uporabnikov pogled.
Posledice so globlje, kot se zdijo na prvi pogled.
Ta vrsta vsebine zavira informativne in izobražne oblike, vpliva na koncentracijo in navade občinstva ter postopoma spreminja internet v prostor nenehne, plitke stimulacije.
Namesto znanja – refleksi.
Namesto raziskovanja – neskončno pomikanje.
Hkrati se okoli tega po razvija celoten podzemni ekosistem. V spletnih skupnostih po vsem svetu, zlasti v državah z nižjimi dohodki, se delijo »recepti« za ustvarjanje virusnih vsebin in mnogi v tem vidijo svoj edini vir dohodka. Algoritem ne loči med informativnim besedilom in digitalnimi smeti – nagrajuje le tisto, kar pritegne pozornost.
Čeprav platforme, kot je YouTube, trdijo, da se borijo proti nekakovostnim vsebinam, gre njihov poslovni model v nasprotno smer. Sistem nagrajuje količino, ne kakovosti. Hitrost, ne pomena. Reakcijo, ne razumevanja.
Tako internet, ki je nekoč obljubljal prosto izmenjavo znanja, vse bolj spominja na avtomatiziran trak nesmislov – prostor, v katerem algoritmi proizvajajo, priporočajo in porabljajo vsebine namesto ljudi.
Vprašanje ni več, ali se bo ta trend ustavil, temveč ali bomo pravočasno prepoznali ceno, ki jo plačujemo za udobje neskončnega pomikanja.
Mediji
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 0
Galerija:
(0%)
