Kronična izpostavljenost pesticidom v hrani, tudi v odmerkih pod dovoljenimi mejami, zmanjšuje plodnost in valilnost jajc pri piščancih.
Nova znanstvena raziskava opozarja, da običajna mešanica pesticidov v krmi za perutnino, kljub skladnosti z uradnimi mejnimi vrednostmi ostankov, resno škoduje reproduktivnemu zdravju ptic. Študija, objavljena v reviji Poultry Science, kaže, da imajo kombinirani učinki fungicidov, insekticidov in herbicidov močnejši in dolgotrajnejši negativen vpliv na kakovost semena, oploditev in preživetje zarodkov kot posamezne snovi.
Študija, izvedena na Poljskem, je analizirala učinke šesttedenske prehrane petelinov ( Gallus gallus domesticus ) s fungicidom tebukonazolom (TEB), insekticidom imidaklopridom (IMI) in herbicidom glifosatom (GLP). Odmerki so bili enaki ali nižji od najvišjih mejnih vrednosti ostankov (MRL), ki jih je določila Evropska unija. Rezultati se nanašajo na naslednje: »Izpostavljenost pesticidom pod MRL je poslabšala reproduktivno funkcijo samcev, pri čemer so bili učinki najbolj izraziti po kombiniranem zdravljenju,« navajajo avtorji. Nadalje pojasnjujejo, da je izpostavljenost povzročila zmanjšano kakovost semena, nižje stopnje oploditve in valilnosti jajčec ter povečano umrljivost zarodkov, zlasti v skupinah, ki so prejemale IMI samostojno ali v kombinaciji. Te funkcionalne okvare so spremljali zaznavni ostanki pesticidov v reproduktivnih tkivih in telesnih tekočinah ter spremembe lokalnih in sistemskih imunskih parametrov.
Rezultati poskusa poudarjajo, kako kombinirana izpostavljenost pesticidom, ki je posledica običajne sočasne uporabe več aktivnih sestavin, povzroča »močnejše in bolj obstojne reproduktivne učinke kot posamezne spojine, kar kaže na toksičnost, specifično za mešanice«. Študija je še posebej pomembna, ker predstavlja kronično izpostavljenost ostankom pesticidov v hrani, ki so skladni z MRL, za katere raziskovalci menijo, da so povezani z oslabljeno reproduktivno zmogljivostjo pri pticah. »Obstoj ostankov v reproduktivnih predelih in izločkih dodatno poudarja potencialna ekološka in biološka tveganja ter podpira potrebo po vključitvi reproduktivnih končnih točk in kronične izpostavljenosti mešanicam v okvire za oceno tveganja pesticidov,« navajajo avtorji.
Kot je bilo že omenjeno v reviji Beyond Pesticides , znanstveni pregled v lanskoletni reviji World"s Poultry Science Journal poudarja škodljive učinke izpostavljenosti široko uporabljenemu herbicidu glifosatu (Roundupᵀᴹ) na zdravje v celotnem procesu perutninske proizvodnje. Herbicid vstopi v sistem perutninske proizvodnje prek ostankov v gensko spremenjeni krmi. V prejšnjem članku v reviji Scientific Reports je bilo ugotovljeno, da "široko razširjena uporaba glifosata na krmnih rastlinah pušča ostanke v hrani", medtem ko ostanke "pogosto najdemo v običajnih jajcih, kupljenih v trgovinah".
V analizi biokemijskih, toksikoloških in ekoloških učinkov glifosata na perutnino, zlasti piščance, avtorji odkrivajo širok spekter dokazov, ki povezujejo glifosat in njegov presnovek (razgradni produkt) aminometilfosfonsko kislino (AMPA) z resnimi nevarnostmi. Ti subletalni učinki vključujejo motnje črevesne mikrobiote in bolezni prebavil; zmanjšano produktivnost in okvarjeno reproduktivno zdravje; hepatotoksičnost in toksičnost za ledvice; učinke na rast in razvoj, vključno s teratogenostjo in embriotoksičnostjo; endokrine motnje in oksidativni stres; ter okvarjeno imunsko delovanje. Ostanki glifosata v živalski krmi, pa tudi v vodi in drugih načinih izpostavljenosti, predstavljajo tveganje za zdravje živali in ljudi, saj se ti ostanki lahko bioakumulirajo in biomagnificirajo prek prehranjne verige.
V tej študiji so bili trije pesticidi – tebukonazol (TEB), imidakloprid (IMI) in glifosat (GLP) – analizirani posamično in v kombinaciji, na podlagi »njihove široke kmetijske uporabe, obstojnosti v okolju in vse več dokazov o škodljivih učinkih na reproduktivno zdravje, tudi pri nizkih ravneh izpostavljenosti«. Cilj študije je bil »oceniti učinke šesttedenske prehranske izpostavljenosti nizkim, subletalnim odmerkom tebukonazola, imidakloprida in glifosata – uporabljenih posamično ali v kombinaciji« in ugotoviti učinke na reproduktivno sposobnost petelinov. »Natančneje, ocenili smo kakovost semena; stopnje oploditve in valilnosti; umrljivost zarodkov; ter ostanke pesticidov v krvi, semenu, modih, prsnih mišicah, jetrih in gnoju petelinov in vivo,« ugotavljajo raziskovalci.
Študija je zasnovala osem skupin, vsaka z desetimi 21 tednov starimi petelini, ki so bili v prvi fazi šest tednov izpostavljeni aktivnim sestavinam v krmi, nato pa je v drugi fazi sledilo štiritedensko obdobje okrevanja brez pesticidov. Med poskusom so v obeh fazah zbrali semensko tekočino in jo uporabili za osemenjevanje 40 kokoši (pet samic na skupino), da bi ocenili »dejansko plodnost petelinov in sposobnost njihove sperme za oploditev in vivo«. Poleg tega so v šestem in trinajstem tednu poskusa »pet samcev iz vsake skupine evtanazirali, odvzeli pa so jim vzorce krvi, tkiva (modi, jetra in prsne mišice) in gnoja za oceno ravni ostankov pesticidov«.
Po šestih tednih hranjenja s hrano, obogateno s pesticidi, v prvi fazi so petelini opazili več spremenjenih parametrov gibljivosti semenčic, pri čemer je imela kombinacija IMI+GLP »najmočnejši negativni učinek, ki je znatno zmanjšala progresivno gibljivost«. V tem obdobju je IMI sam zmanjšal celovitost membrane semenčic in povzročil znatno povečanje umrljivosti zarodkov, vse skupine, izpostavljene pesticidom, pa so pokazale manjše število živih semenčic v vzorcih. Avtorji poročajo tudi, da je »šest tednov izpostavljenosti pesticidom TEB, IMI, TEB+GLP, IMI+GLP in TEB+IMI+GLP povzročilo znatno zmanjšanje plodnosti in valilnosti v primerjavi s kontrolno skupino«.
V vzorcih tkiva se je TEB znatno kopičil v vseh testiranih tkivih, najvišje ravni pa so bile zaznane v gnoju, sledile so jetra, prsne mišice in moda. Izpostavljenost IMI je »povzročila znatno kopičenje tega pesticida v modih, jetrih, krvnem serumu, semenu in gnoju«, medtem ko se je GLP »znatno kopičil v vseh analiziranih tkivih, telesnih tekočinah in gnoju v primerjavi s kontrolno skupino«. Pri GLP so bile najvišje koncentracije najdene v vzorcih gnoja in jeter.
Drugi pomembni rezultati vključujejo, da so bile »najmočnejše reproduktivne okvare plodnosti in stopnje valilnosti opažene v skupinah IMI+GLP in TEB+IMI+GLP« in da je »po prenehanju izpostavljenosti pesticidom skupina, ki je prejemala kombinacijo vseh treh pesticidov, pokazala zmanjšanje celovitosti membrane sperme, kar kaže na trajen sinergistični učinek njihovega kombiniranega delovanja«. Vsi ti rezultati kažejo, da ima lahko izpostavljenost nizkim odmerkom pesticidov v krmi za perutnino, tudi znotraj meja MRL, ki jih je določila EU, jasne negativne učinke na reproduktivne izide.
Raziskovalci skratka pravijo: »Naše ugotovitve kažejo, da lahko kronična izpostavljenost ravnem pesticidov pod MRL ogrozi reproduktivno sposobnost ptic, kar se kaže v oslabljeni funkcionalnosti sperme, zmanjšanem uspehu oploditve, spremenjenem razvoju zarodkov ter zmanjšani plodnosti in valilnosti. Pomembno je, da so te reproduktivne okvare spremljali merljivi ostanki pesticidov v tkivih in telesnih tekočinah, skupaj s spremembami v perifernih imunskih organih ... Te ugotovitve nadalje kažejo, da ostanki pesticidov ne le prehajajo skozi prebavni sistem ptic, ampak vztrajajo tudi v izločkih, kar prispeva k kroženju v okolju in morebitnim dolgoročnim potekom izpostavljenosti. V tem kontekstu trenutne MRL, ki so v veliki meri izpeljane iz ocen tveganja pri prehrani, morda ne zajemajo v celoti tveganj za reproduktivno sposobnost ptic zaradi kronične in kombinirane izpostavljenosti.«
Glede na kompleksnost učinkov pesticidov in njihovih mešanic, ki jih regulativni postopki ne obravnavajo ustrezno, je bistvenega pomena preučitev alternativnih možnosti. Celostna rešitev za škodljive vplive na zdravje in okolje, ki so posledica kemično intenzivnega kmetijstva, obstaja in je komercialno izvedljiva ter donosna. Ekološko kmetijstvo daje prednost zdravju tal in gradi zdrave temelje, ki odpravljajo potrebo po petrokemičnih pesticidih in sintetičnih gnojilih. Metode ekološkega kmetovanja varujejo zdravje vseh, od perutnine in divjih živali do ljudi, ter vse ekosisteme v okolju.
Mediji
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 0
Galerija:
(0%)
