Na Islandiji se med 8 in 10 odstotki prebivalstva opredeljuje kot katoličani. »Večina odzivov na moje izjave je bila pozitivnih; celo ljudje so mi pisali, da se želijo zbližati s Cerkvijo,« je dejal 70-letni duhovnik in poudaril, da se ne boji morebitne zaporne kazni zaradi svojih besed: »Moram se boriti za Gospoda.«

»Če ne bomo spregovorili mi, ne bo nihče. Vsi se bojijo, tudi če se ne strinjajo, zaradi zakona in prevladujoče miselnosti na Islandiji; in ker je država tako izolirana, preostali svet ni seznanjen s tem, kaj se dogaja,« je dejal.

Duhovnik je izrazil tudi obžalovanje, da Cerkev ne more več poučevati verouka v šolah, medtem ko se, kot je poudaril, LGBT ideologija vnaša v učilnice že od petih let.

»Verjamem, da imamo dolžnost povedati resnico in zaščititi otroke. To je na Islandiji velika nevarnost: ljudje spijo sredi diktature. Ne upajo si spregovoriti,« je opozoril.

Rolland je tudi dejal, da prevladujoča miselnost v državi »uničuje našo mladino«, vendar da še vedno ima upanje, saj vsako leto v Cerkev prihaja vedno več mladih in se želijo krstiti.

Poudaril je, da njegovo poslanstvo žene vera in podpora, ki jo prejema od katoličanov in drugih verskih skupnosti v državi, pa tudi ljubezen do islandskega ljudstva, njegove druge domovine že več kot štirideset let.

»Želim jim približati Cerkev in Kristusovo sporočilo, da bi lahko spoznali Gospoda. Ni lahko, ker je to zelo sekularizirana država, a vidim, da to rodi sadove,« je dejal.

»Mislil sem, da je pomembno povedati resnico. Ljudje so potisnjeni v grešni življenjski slog in jim moramo pomagati, da se prebudijo. Vedno sem bil tak, že od otroštva. Boril sem se za svojo vero in ne vidim razloga, da bi zdaj prenehal,« je zaključil.