Nameščene so ob cestah in križiščih ter samodejno snemajo mimo vozeča vozila: kamere ameriškega podjetja Flock Safety naj bi pomagale policiji pri lovljenju storilcev kaznivih dejanj in seveda služile zgolj varnosti, piše v pripovedi. Toda odpor proti že tako ogromni mreži nadzora narašča. Državljani protestirajo, nekateri se zatekajo k vandalizmu. In: odpor daje rezultate.
Predstavljajte si naslednji scenarij: avto se pelje skozi ameriško mesto. Na stebru ob cesti je majhna kamera. Fotografira registrsko tablico, zabeleži čas in kraj ter prepozna lastnosti vozila. Voznik sicer ni storil nobenega prekrška, njegovo gibanje pa sedaj določen čas spremlja del digitalnega sistema. Mnoge ameriške državljane to moti. Zdi se, da rek »Dežela svobodnih« pri nas še vedno jemljejo resno.
Podjetje, ki stoji za eno največjih tovrstnih mrež, se imenuje Flock Safety. Njegovi samodejni bralniki registrskih tablic – Automatic License Plate Readers, skrajšano ALPR – so zdaj nameščeni v več deset tisočih po vsej državi. Flock sam sistem opisuje kot orodje javne varnosti. Po navedbah podjetja se snemajo slike registrskih tablic, značilnosti vozila, čas in lokacija kamere. Naprave ALPR ne zbirajo prepoznave obraza, biometričnih podatkov ali informacij o vozniku. Podatki se menda privzeto izbrišejo po 30 dneh.
A to ne pomiri kritikov. Ker ni ključno samo to, kaj ena kamera vidi, ampak kaj se zgodi, ko je med seboj povezanih zelo veliko število teh kamer. Nato se ustvarijo profili gibanja.
Policijske službe lahko na primer v sistemu poiščejo določeno vozilo. To je lahko uporabno pri ukradenem avtomobilu, ugrabitvi ali iskanju storilca nasilnega kaznivega dejanja. Ob tem se čisto tehnično ustvari ogromna baza osebnih vozil, o kateri ni prav nobenega dvoma.
Raziskava revije Wired je nedavno pokazala, kako daleč lahko seže mreženje. Policija v Alpharetti v Georgii je glede na obtožbe delila podatke Flock z več kot 2000 organizacijami in v zameno pridobila dostop do podatkov iz več kot 1300 institucij. Strokovnjaki za varstvo podatkov v tem vidijo izgradnjo nadzorne mreže, ki na neki točki ne bo več služila zgolj iskanju storilcev kaznivih dejanj, temveč bo načeloma omogočala spremljanje gibanja prebivalstva.
In zdaj obstajajo primeri, ki kažejo, zakaj ta skrb ni povsem neutemeljena. Tako je v Gruziji policist prišel na naslovnice, ker je očitno večkrat uporabil sistem Flock, da bi preveril vozila svojega bivšega dekleta in druge policistke. V nekaj mesecih naj bi pri nekdanji partnerici opravil 56 preiskav. Moški je kasneje dal odpoved.
Američani želijo "DeFlock"
Odpor je medtem oglušujoč. V mnogih mestih državljani protestirajo na sejah mestnega sveta. Aktivisti načrtujejo lokacije kamer in organizirajo tako imenovane akcije »DeFlock«. Občine že ukrepajo in dopuščajo iztek pogodb s Flockom. Prve kamere so že ugasnjene.
Ob tem pa upora nikakor ne moremo uvrstiti v običajno delitev na leve in desne. Levičarski aktivisti za državljanske pravice se bojijo vladnega nadzora in dostopa imigracijskih oblasti. Libertarci in konservativci menijo, da sta ogrožena četrti amandma ustave in pravica državljanov do zaščite pred državnim nadzorom.
Nekateri se zatečejo k bolj radikalnim sredstvom: Flock kamere prekrijejo z vrečami za smeti, poškropijo s sprejem, jih ukradejo ali preprosto odžagajo s droga. Gre za oškodovanje premoženja in posledično kaznivo, opazna pa je družbena podpora, ki so je deležni nekateri obtoženci.
Enainštiridesetletni inženir ameriškega letalstva Jeffrey Sovern iz Virginije mora odgovarjati za domnevno uničenje številnih kamer Flock. Med drugim ga bremenijo 13 primerov poškodovanja premoženja. Sovern svoje osnovne motivacije sploh ne zanika. Ceni svojo zasebnost in pravico do nje, ki jo zagotavlja četrti amandma k ustavi, je zapisal v pozivu za zbiranje sredstev za njegovo obrambo. Njegov podporni sklad je zbral več deset tisoč dolarjev in več kot tisoč ljudi mu je doniralo.
Policija postavlja vabo v obliki kamer
Kako zelo je konflikt eskaliral, pove absurden primer iz Ovieda na Floridi. Tam so med koncem julija in začetkom avgusta ukradli več pravih kamer Flock. Policija se je odzvala "kreativno": en policist je s 3D-tiskalnikom naredil lažne kamere Flock. Vabe so bile videti kot prave naprave in so služile kot vabe.
19. avgusta zvečer so bile nameščene lažne kamere. Nekaj ur pozneje je po policijski pripovedi dogodkov 24-letni Evan Meyer pristopil k eni od lažnih kamer z rokavicami, masko in vrtnimi škarjami. Odrezal ga je in zlomil. Policija je že čakala.
Meyer je bil aretiran in se sooča z več kazenskimi obtožbami. Preiskovalcem naj bi povedal, da so mu kamere v bližini njegovega doma povzročale občutek, kot da ga nenehno opazujejo.
Celo županja Ovieda Megan Sladek je nato izrazila zmedo. Čeprav je nedvoumno poudarila, da je vandalizem nekaj narobe, je spomnila tudi, da je mestni svet nedolgo prej že javno razpravljal o možnosti popolne ukinitve sistema Flock.
Nadzor je zelo enostavno uvesti in zelo težko znova odstraniti. Na začetku se govori o tatvinah in ugrabitvah avtomobilov, nato se mreže podatkovnih baz, izboljšujejo možnosti iskanja, uvaja umetna inteligenca, podatki pa se posredujejo vse več organom in organizacijam. In na neki točki se družba zave, da je bila ustvarjena infrastruktura, s katero je mogoče samodejno snemati in preiskati gibanje milijonov popolnoma nedolžnih ljudi. Američani so to prepoznali – in njihov odpor se kljub pretirani reakciji oblasti zdi učinkovit.
Mediji
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 0
Slike:
(0%)
