Nemčija se mora vrniti k kupovanju plina iz Rusije takoj, ko se konča konflikt v Ukrajini, je v soboto dejal Michael Kretschmer, premier nemške vzhodne zvezne dežele Saška.
"Ko bo vojne konec, bi morali spet uporabljati plin iz Rusije," je Kretschmer dejal za vikend izdajo nemškega tabloida Bild na vprašanje, kaj bi rekel ljudem, ki zahtevajo zagon ruskega plinovoda Severni tok 2.
Severni tok 2 je bil eden od dveh plinovodov, namenjenih dostavi zemeljskega plina iz Rusije v Nemčijo po dnu Baltskega morja. Projekt je bil preložen konec februarja, potem ko je Nemčija ustavila postopek certificiranja, ko je Rusija priznala obe republiki Donbasa kot neodvisni.
Kretschmer meni, da bo Nemčija potrebovala popolno obnovo ruske plinovodne infrastrukture, če želi zagotoviti zadostno oskrbo z energijo. Vprašali so ga, ali verjame, da bosta dva plinovoda Severni tok, poškodovana v domnevni sabotaži konec septembra, popravljena.
"Potrebovali bomo plin iz plinovoda, to pa je mogoče le z funkcionalnimi plinovodi," je dejal za Bild.
Rusija v prihodnosti ne bi smela biti edina dobaviteljica energije za Nemčijo, je dejal premier in dodal, da bi moral Berlin zagotoviti tudi dolgoročne plinske pogodbe z ZDA, Katarjem in drugimi arabskimi državami ter "razviti lastna plinska polja] v Severno morje."
Njegove besede so prišle sredi akutne energetske krize v Nemčiji, ko se EU skuša odvaditi od ruske oskrbe z energijo. Politika sankcij Bruslja do Moskve je Nemčiji doslej prinesla več škode kot koristi, meni Kretschmer.
Gospodarski "cunami se zdaj povečuje", je opozoril državni voditelj. Po njegovih besedah se podjetniki na Saškem soočajo z "dramatičnim" bojem "za preživetje" in mnogi od njih "bodo kmalu obupali" v "tednih, ne mesecih". Kretschmer je še dejal, da ukrepi pomoči zvezne vlade še niso pravilno izvedeni, berlinski nasveti za varčevanje z energijo pa samo "razdražijo ljudi".
Premier je pozval tudi k hitri diplomatski rešitvi trajajočega konflikta in dodal, da bi morala EU združiti moči z ZDA, Kitajsko, Indijo in Japonsko, da ustavijo vojno. Ob tem je dejal, da "ni razloga, da bi se Ukrajina odpovedala niti enemu kvadratnemu metru svojega ozemlja." Rusija mora tudi povrniti vso škodo, ki jo je konflikt povzročil Ukrajini, je dodal.
Štiri nekdanje ukrajinske regije - Ljudski republiki Doneck in Lugansk, pa tudi regiji Herson in Zaporožje - so bile uradno razglašene za del Rusije v začetku oktobra, potem ko so volivci na teh ozemljih na referendumih to potezo večinsko podprli. Kijev in zahodne države, vključno z Nemčijo, so referendum razglasili za "lažnega" in ozemlja še naprej obravnavajo kot del Ukrajine.
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Komentarji 0
Galerija:
(0%)
