Častniku ni uspelo prepričati najvišjega evropskega sodišča, da obvezno cepljenje proti COVID-19 za pripadnike oboroženih sil v Italiji predstavlja diskriminacijo, saj zahteva ne velja za civilne uslužbence. Evropsko sodišče je razsodilo, da nasprotovanje obveznemu cepljenju zaradi političnih razlik ni zaščiteno z zakonodajo EU o boju proti diskriminaciji. Pravni strokovnjaki so dejali, da sodba ne pomeni splošne odobritve obveznega cepljenja.
Častniku ni uspelo prepričati najvišjega evropskega sodišča, da je obvezno cepljenje proti COVID-19 za pripadnike oboroženih sil v Italiji diskriminatorno, saj zahteva ne velja za civilne uslužbence.
Častnik, identificiran z kratico BG, je služil v italijanskem inženirskem korpusu. Januarja 2022 je bil suspendiran brez plačila zaradi zavrnitve obveznega cepljenja.
V začetku tega meseca je Evropsko sodišče razsodilo, da odpor do obveznega cepljenja, ki temelji na političnih razlikah in ne na iskrenem svetovnem nazoru, ne spada pod protidiskriminacijsko pravo Evropske unije (EU).
BG se je na začasno ustavitev pritožil in trdil, da so redni testi za COVID-19 sprejemljiva alternativa obveznemu cepljenju in da so zaposleni v drugih sektorjih imeli to možnost.
Italijansko ustavno sodišče je razsodilo proti njemu in ugotovilo, da je obvezno cepljenje vojakov primeren ukrep za vojaško osebje.
V pritožbenem postopku je italijanski državni svet, najvišje upravno pritožbeno sodišče v državi, zaprosil Evropsko sodišče za pojasnitev več pravnih vprašanj.
Evropsko sodišče je ugotovilo, da BG ni mogel dokazati iskrenega verskega, duhovnega ali filozofskega prepričanja, ki ga varuje pravo EU.
»Sodniki so ugotovili, da BG ni izražal nobenega zaščitenega verskega, filozofskega ali duhovnega prepričanja, temveč je podvomil v italijansko zdravstveno politiko,« je poročal Courthouse News. Njegovi ugovori »so se osredotočali na učinkovitost cepiva, morebitne stranske učinke, testiranje kot alternativo in način izvajanja obvezne politike cepljenja.«
Evropsko sodišče je v svoji sodbi zapisalo, da BG »ne želi nasprotovati obveznemu cepljenju, o katerem je govora v glavni zadevi, na podlagi lastnih prepričanj, temveč izpodbijati odločitve italijanskih oblasti na področju javnega zdravja kot takega«.
Ti ugovori predstavljajo „mnenja“ o javnem zdravju in kot taki niso zaščiteni. Poleg iskrenih prepričanj pravo EU varuje tudi pred diskriminacijo na podlagi starosti, invalidnosti ali spolne usmerjenosti.
Nizozemska odvetnica Meike Terhorst je sodbo označila za »žalostno in razočarljivo«, saj se pravna zaščita osebnih prepričanj v EU »zdi kot prazna lupina«.
Razsodba ni "dovoljenje za uvedbo zdravstvenih zahtev".
Pravni strokovnjaki se ne strinjajo glede morebitnega vpliva sodbe Evropskega sodišča.
Po navedbah organizacije Defence Matters se relevantnost primera, ki sicer izhaja iz zakonodaje iz obdobja COVID-19, razteza preko pandemije in se nanaša na "širše vprašanje, v kolikšni meri lahko oborožene sile naložijo svojim pripadnikom obveznosti glede zdravja in telesne pripravljenosti ter kako pravo EU razlikuje vojaško zaposlitev od civilnega dela".
Na splošno sodba ne predstavlja splošne potrditve obveznega cepljenja, saj Evropsko sodišče »ni odločilo, ali so vsi predpisi o obveznem cepljenju veljavni v vseh kontekstih,« je poročal Defence Matters.
Po poročanju organizacije Defence Matters sodba še dodatno omejuje »uporabo prepričanj kot pravne podlage za izpodbijanje zahtev glede cepljenja na delovnem mestu«. To bi lahko zmanjšalo možnost prihodnjih »protidiskriminacijskih zahtevkov, ki temeljijo na osebni zavrnitvi cepljenja«.
»Ta razlika bi lahko bila pomembna v prihodnjih pravnih sporih, v katerih bi zaposleni poskušali predstaviti ugovore glede zdravstvenih ali varnostnih predpisov kot zaščitena prepričanja,« je poročal Defense Matters.
Organizacija Defence Matters je sporočila, da sodba Sodišča EU državam članicam EU ne daje "neomejene diskrecije". Vojaško osebje lahko še vedno izpodbija nacionalne predpise o cepljenju na podlagi "nacionalnega ustavnega prava, prava človekovih pravic, upravnega prava ali, kjer je to primerno, drugih področij prava EU".
Po poročanju Defence Matters bo sodba verjetno vplivala na pripadnike oboroženih sil po vsej EU, saj "potrjuje, da lahko vojaški status upraviči različne vojaške obveznosti".
»Oborožene sile redno uporabljajo predpise o zdravstveni sposobnosti, telesni pripravljenosti, cepljenju in napotitvi, ki so strožji od tistih, ki veljajo za civilno osebje. Ti predpisi lahko vplivajo na sposobnost osebja, da služi, je napoteno ali ostane na določenih položajih,« je poročal Defence Matters.
Dr. Paolo Vargiu, izredni profesor prava na Univerzi v Leicesterju v Združenem kraljestvu, je za Courthouse News povedal, da sodba vladam ne daje "polnih pravic za uvajanje zdravstvenih zahtev" in ne omejuje zaščitenih prepričanj zgolj na vero, temveč pušča odprto mejo med zaščitenimi prepričanji in izzivalnimi političnimi ukrepi.
Vargiu je dejal, da to pomeni, da bi se v prihodnosti lahko pojavili pravni izzivi, ki bi zajemali vprašanja od medicinske samoodločbe do obveznosti varstva podnebja in drugih zahtev na delovnem mestu.
Terhorst pa je izjavil, da odločitev Evropskega sodišča "spodkopava vsako izjemo od zahtev po cepljenju, ki temelji na svetovnem nazoru", in ignorira 3. člen Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, v skladu s katerim mora vsak medicinski poseg temeljiti na informirani privolitvi.
»Reči ne medicinskemu posegu je najosnovnejša človekova pravica – pravica do odločanja o lastnem telesu,« je dejal Terhorst.
Nerešen primer: Obvezno cepljenje krši pravico do informirane privolitve
Terhorst je napovedal, da se bo »pravna razprava o obveznem cepljenju« v EU »nadalja«, ker Evropsko sodišče še ni preučilo izpodbijanja takšnih obveznosti v povezavi z evropskim pravom o človekovih pravicah.
Italijanski odvetnik Alessandro Fusillo je za The Defender povedal, da bi lahko odgovore na nekatera preostala pravna vprašanja ponudil še en primer, ki je v obravnavi pred Evropskim sodiščem.
Zadeva C-386/25 se nanaša tudi na domnevno diskriminacijo pripadnikov oboroženih sil, za katere je veljala italijanska obveznost cepljenja proti COVID-19. Vendar pa je v tej zadevi obveznost cepljenja izpodbijana med drugim z utemeljitvijo, da pripadnikom oboroženih sil po tem, ko so bili o tem obveščeni, ni bilo dovoljeno soglasje.
Evropsko sodišče je bilo zaprošeno, naj preuči, ali je bila italijanska odredba o cepljenju "neobveščena", "ker ji je manjkalo potrebnih smernic ali informacij za obveščanje državljanov".
Zaradi pomanjkanja informirane privolitve bi lahko prišlo do kršitve več členov Listine Evropske unije o temeljnih pravicah – vključno s 3. členom – ter različnih drugih zakonov in resolucij EU in Sveta Evrope.
»Ta zahteva je veliko bolj celovita in bi lahko Sodišče prisilila, da opusti omejeno obravnavo verskih in filozofskih vprašanj, saj so tesno povezana s pravico do informirane privolitve,« je dejal Fusillo.
Mediji
Komentarji 0
Trenutno ni komentarja na na ta članek ...
...
OPOMBA: Newsexchange stran ne prevzema nobene odgovornosti glede komentatorjev in vsebine ki jo vpisujejo. V skrajnem primeru se komentarji brišejo ali pa se izklopi možnost komentiranja ...
Mediji
Komentarji 0
Slike:
(0%)
